Zaradi različne trajnosti gradbenih konstrukcij je 21. stoletje postalo stoletje popravil in sanacij za gradbeništvo. Z zmanjševanjem površine, namenjene gradnji, je neizogibno tudi povečanje tovrstnih dejavnosti. Svetovna gospodarska kriza še naprej zavira nove naložbe in s tem prispeva k tej situaciji. Naravno starajoči se gradbeni kompleksi in žal vse pogosteje tudi novogradnje vsebujejo napake pri načrtovanju ali gradnji. Najbolje je, če se napake opazijo med dokončanjem objektov, še huje, če postanejo opazne šele, ko so v uporabi. Škodljivega vpliva naravnega okolja in negativnega vpliva ljudi ni mogoče prezreti. Zaradi vse večje agresivnosti okolja in naravnih procesov staranja gradbenih konstrukcij postaja potreba po njihovem popravilu in zaščiti vse pogostejša. Začetek 21. stoletja je obdobje opaznih podnebnih sprememb, pa tudi čas vse večje globalne ozaveščenosti o nevarnostih, kar je posledično privedlo do dinamičnega razvoja gradbenih materialov in novih tehnologij. Nanotehnologije in sorodni izdelki, ki so se prej uporabljali le v kozmetologiji ali medicini, so začeli igrati vlogo tudi v gradbeništvu. Zaradi tega je gradbena kemija pridobila na pomenu in okrepila povezavo med gradbeništvom in klasično kemijo. Ob upoštevanju nevarnosti in izzivov, ki jih prinaša 21. stoletje, kot so globalno segrevanje, zmanjšanje porabe energije in omejitve glede emisij CO2 v ozračje, bo to področje študija v prihodnosti igralo ključno vlogo v gradbeni industriji. Izvajanje popravil na določenem objektu ali njegovem delu zahteva individualen pristop, odvisno od vrste objekta, sprejete konstrukcijske rešitve, njegove velikosti in funkcije. Takšna trenutno razširjena popravila so postala široko civilizacijsko vprašanje in se pojavljajo pri vseh vrstah gradenj. Zato sta trajnost in učinkovitost takšnih popravil izjemnega pomena.