Klasične kitare

Kratka zgodovina

Klasična kitara se je razvila iz baročne kitare – v drugi polovici 18. stoletja. V primerjavi z baročno ima še šesto struno. Strune so bile nekdaj enojne in izdelane iz črev. Danes se najpogosteje uporabljajo strune iz najlona.

Način igranja

Običajno se na klasično kitaro brenka v sedečem položaju. Strune se ubirajo s prsti desne roke. Noga, na katero je kitara naslonjena, je nekoliko dvignjena.

Izbira

Pri nakupu klasične kitare posebno pozornost namenite velikosti. Na voljo so namreč kitare različnih dimenzij. Najbolje se je o tem posvetovati s katerim od strokovnjakov, na primer z učiteljem/profesorjem kitare. Glasbilo je pametno temeljito preizkusiti že v prodajalni.

Preverite, ali lahko s prsti zagrabite vrat kitare. To je zlasti pomembno pri izbiri inštrumenta za otroka. Nasploh se najbolje prodajajo klasične kitare v velikosti ½, ¾, 4/4.

Podkategorije

V kategoriji klasičnih kitar lahko naletite na številne podkategorije. Poleg različnih velikosti so na voljo še:

• klasične kitare s sprejemnikom,
• kitare za levičarje,
• kitare za začetnike,
• guitalele.

Med različnimi vrstami klasičnih kitar lahko naletite še na vrsto izdelkov, ki se k inštrumentu izvrstno podajo, med drugim tudi:

• torbe za klasične kitare,
• kovčki,
• metronomi,
• note za kitaro,
• pribor za kitare.

Pribor

Pribor za kitare je zelo pester. Med najbolj priljubljenimi kosi so:

• trzalice,
• orodja za vzdrževanje kitare,
• pasovi,
• kabli, konektorji in adapterji,
• kitarski magneti in pick up,
• vadbeni pripomočki,
• drsniki,
• stojala in obešalniki za kitare,
• kitarske strune,
• pručke in držala,
• čistila,
• stojala za kombo.

Še druge vrste kitar

Poleg klasične kitare so na voljo še:

• akustične,
• električne,
• elektro-akustične,
• bas kitare.

Akustična ima v primerjavi s klasično nekoliko večji trup in ožji vrat. Glavna razlika je v strunah. Pri akustični so jeklene, kar glasbilu omogoča bolj čist in glasnejši zvok. Za začetnike je zaradi drugačnih strun priporočljiva uporaba trzalice.

Električna kitara je povezana z ojačevalcem. Z njim uravnavamo glasnost inštrumenta in čistost melodije. Takšen tip kitare omogoča različne tehnike igranja in najrazličnejše zvočne efekte, ki jih običajno z akustično kitaro ne moremo doseči.

Elektro-akustična kitara ima lastnosti akustične kitare in jo lahko priklopimo na ozvočenje. Vibracije strun glasbila tako prenesemo v električno obliko.

Bas kitara je po uglasitvi še najbolj podobna kontrabasu. Najbolj pogosta je takšna, ki ima štiri strune. Namenjena je zlasti poudarjanju ritma in posebej nizkih tonov.