Zadnje desetletje uspehov v razvoju umetne inteligence nas sili, da ponovno premislimo o preteklih dosežkih in se ozremo v prihodnost umetne inteligence ne le kot tehnologije, temveč tudi kot sodobnega kulturnega pojava. Ali bodo študije umetne inteligence ločeno področje raziskav ali se bodo vključile v obstoječe kulturne študije? Zdi se, da so dejavnosti umetne inteligence dobro zakoreninjene v obstoječih praksah, kot so avantgardne ideje (ready-made), romantični mit o človeški ustvarjalnosti in izvirnosti pa je zgolj kulturni konstrukt. Avtorji te številke se zanimajo za zgodbe, pripovedi in prakse, ki so se razvile okoli umetne inteligence, kot so sledenje očem, ustvarjanje neigralnih likov v video igrah in predstavitev glasbe, ki temelji na algoritmih. Pomembno vprašanje je tako imenovana računalniška etika in odgovornost tistih, ki stojijo za nastankom umetne inteligence. Pripovedi, ustvarjene na ta način, bi morale vključevati različne perspektive in se izogibati ohranjanju neenakosti.