Studijske luči in bliskavice

Funkcija in sestavni deli bliskavice

Vgrajena bliskavica poskrbi za osvetlitev prostora do razdalje pet metrov. Bliskavice nekaterih proizvajalcev osvetljujejo tudi večje razdalje. Pri tem je treba paziti, da ni vgrajena preblizu objektiva, saj se lahko pri uporabniku zaradi tega pojavijo težave z očmi. Težava se najbolje reši tako, da se uporabi ločen fleš, ki se ga postavi stran od objektiva.

Bliskavico sestavljajo:

• glava,
• telo,
• noge,
• priključek za dodatno napajanje z energijo,
• priključek za priklop na dodatno bliskavico ali na usmerjevalnik več bliskavic.

Vrtljiva glava in cev sta značilni za boljše modele bliskavic. Cev poskrbi za prilagajanje debeline svetlobnega snopa goriščnici na zoom objektivu. Telo bliskavice vključuje elektroniko. Boljši modeli na hrbtni strani vključujejo tudi pregleden zaslon LCD. Noge predstavljajo nastavek za fotoaparat s konektorji.

Vodilno število in sinhronizacija bliskavice

Vodilno število bliskavice je podatek o moči oziroma svetlobi, ki prihaja iz nje. Če je njeno vodilno število na primer 40 in je motiv oddaljen od kamere 10 metrov, morate pri 100 ISO občutljivosti nastaviti zaslonko 4. Vodilno število morate deliti z oddaljenostjo motiva in tako dobite zaslonko.

Bliskavica praviloma zasveti šele tedaj, kadar je odkrita vsa slika na slikovnem senzorju. Večina sodobno zasnovanih bliskavic ima sinhronizacijski čas krajši od 1/200 sekunde. Slednje je značilno za standardno operacijo bliskavice, ko vsa svetloba pride v samo enem močnem blisku.

Vrste

Na voljo so torej vgrajene bliskavice, ki so precej majhne in kot takšne manj učinkovite. Poznane so tudi studijske bliskavice, na katere lahko pritrdite različne dodatke za večjo moč svetlobe. Mehkejšo svetlobo zagotavlja fleš s premično glavo – lahko se ga uporabi za odboj svetlobe s stene ali stropa.

Obseg osvetljene okolice lahko spreminja avtomatična zoom bliskavica – tako da se prilagaja uporabljenemu objektivu. Določeni modeli bliskavic omogočajo možnost spremembe jakosti bliska.

Bliskavica kot samostojna enota

Bliskavico lahko snamete s fotoaparata ter jo uporabite kot povsem samostojen vir svetlobe. Na takšen način lahko osvetlite motiv iz najrazličnejših smeri ali pa naredite večkratno ekspozicijo v enem posnetku – z uporabo dolgih časov osvetlitve.

Izbira bliskavice

Pri izbiri bliskavice posebno pozornost namenite vrsti in moči. Od omenjenih karakteristik je odvisen učinek fleša. Za inteligentno bliskavico je značilno, da ima funkcijo sprejemanja podatkov od senzorjev, prek katerih lahko samodejno nastavi ustrezno osvetlitev.

Če ste zgolj amaterski fotograf, je za vas dovolj dobra izbira bliskavica, ki sodi v srednji cenovni razred. V tem primeru gre za enostavnejše bliskavice z močjo oziroma vodilnim številom okoli 25. Od vgrajenih se razlikujejo po dvakrat večji moči, večjem odmiku svetlobne cevi od optične osi objektiva in po možnosti večjega krmiljenja bliskavice prek nastavitve na kameri.

Za hobi fotografa je je primerna izbira bliskavice, ki omogoča vrtenje glave. Njeno vodilno število je okoli 40, zagotavlja pa delovanje tudi v širokem kotu. V tem primeru lahko bliskavico prožite tudi z drugo. Ponuja veliko možnosti upravljanja s kamero. Če vam kamera omogoča, lahko uporabljate krajše čase osvetlitve od sinhronizacijskega, prav tako možnost osvetljevanje motiva na drugo zavesico zaklopa.

Svetlobno zelo močne bliskavice so namenjene zahtevnejšim uporabnikom. Njihovo vodilno število je okoli 55. Omogoča veliko nastavitev – na primer način merjenja svetlobe, korekturo svetlobe, kot osvetlitve in jakost bliska.

Makro bliskavice predstavljajo tip bliskavice, ki je močno omejena samo za nekaj zvrsti fotografiranja.