Tekoči dim je naravni produkt, ki nastane s kondenzacijo dima iz gorečega lesa. Izumil ga je Ernest H. Wright (iz podjetja Wright's Liquid Smoke), ki je kot najstnik opazil črno tekočino, ki kaplja iz cevi peči, ki je ogrevala tiskarski stroj, kjer je delal. Leta pozneje, ko je bil že kemik, je ugotovil, da je to zato, ker je dim prišel v stik s hladnim zrakom. Nato je eksperimentiral s kurjenjem lesa in odkril, da s kondenzacijo vročega dima iz ognja nastane tekočina z okusom dima. Wright's Liquid Smoke je bil predstavljen leta 1895 in se še danes prodaja. Ta aroma se uporablja v številnih jedeh za dodajanje dimljenega okusa brez potrebe po kuhanju v kadilnici.

Kaj je tekoči dim?
Tekoči dim je naravni stranski produkt gorenja lesa. Izpušni plini iz kurišča na drva so v bistvu dim in vodna para; ogenj proizvaja vodno paro, ki se kondenzira v ohlajeni cevi in oddaja dim. Ta tekočina se destilira v koncentrat in filtrira, da se odstranijo nečistoče (saje in pepel). Ostane rumenkasto rjava snov, ki je tekoči dim. Večina znamk tekočega dima je poceni.
Uporaba: Dodajanje dimljenega okusa hrani brez kadilnika

Medtem ko nekateri snobi za žar prisegajo, da nikoli ne uporabljajo tekočega dima, ga večina verjetno zaužije, ne da bi se tega sploh zavedali. Večina tekočega dima, proizvedenega na svetu, ne konča v majhnih stekleničkah na policah trgovin. Namesto tega se uporablja kot aroma v številnih živilih, kot so komercialne omake za žar, marinade in jedi z okusom „žara“. Tekoči dim najdemo tudi v hrenovkah, prekajenem mesu in številnih vrstah sira. Uporablja se tudi v večini slanine, ki jo kupujemo. Proizvajalci teh živil lahko v imenih svojih izdelkov uporabljajo besedo „prekajen“, kot sta prekajena gouda ali prekajena klobasa, vendar v resnici nikoli ničesar ne prekadijo na način, kot si morda mislimo. Postopek dodajanja tekočega dima ali drugih arom dima postane utemeljitev za uporabo besede „prekajen“.
Obstaja veliko načinov za uporabo ustekleničenega tekočega dima, ne le za to, da kosu mesa daste prekajen okus.
Kako kuhati s tekočim dimom
Za tiste, ki nimajo dostopa do žara ali kadilnice, vendar želijo pripraviti prekajene sire, zelenjavno „meso“ ali ribe, je dovolj nekaj kapljic tekočega dima, ki jih nanesete na izdelek ali uporabite v marinadi. Zaradi koncentriranega okusa zadostuje majhna količina, največ 1/4 čajne žličke. Za bolj subtilen okus tekoči dim razredčite z malo vode ali kisa.

Tekoči dim lahko – če ga uporabljate varčno – dodate številnim receptom, od domače omake za žar in kavbojskega fižola do prekajenih praženih oreščkov in edinstvenih koktajlov. Prav tako lahko doda novo raven okusa receptu za makarone s sirom.

Kakšen je okus?
Tekoči dim ima okus po, no, tekočem dimu. In ker je na voljo več različnih okusov, kot so hikorij, mesquite in pekan, ima vsak okus po določeni vrsti dima iz določene vrste lesa. Izdelki s tekočim dimom, ki imajo dodane sestavine, dobijo intenzivnejši okus.
Tekoči dim se lahko uporablja kot nadomestek za slanino v receptih, kjer ima sušena svinjina bolj dimljen okus kot teksturo. Prispeval bo k značilnemu okusu brez dodajanja dodatne maščobe.


Sestavine:
voda, kis, aroma dima hikorija, karamela E150d, emulgator E433. 

Hranilna vrednost (na 100 g izdelka):

Energijska vrednost: 44 kJ/10 kcal
Maščobe: 0,03 g
od tega nasičene maščobne kisline: 0 g
Ogljikovi hidrati: 1,8 g
Sladkorji: 0,4 g
Vlaknine: – g
Beljakovine: 0,7 g
Sol: 0 g