Odpravi se v Firence in v Toskani z Bérengerjem poiščeta duhovnega učiteja Destina, ki vztraja, da morata proučiti življenje enega največjih Princev poezije v zgodovini, Lorenza de'Medici, botra italijanske renesanse. Tudi Bérenger je Princ poezije iz starodavne prerokbe, njegova usoda je tesno prepletena z usodo Lorenza Medičejskega. Da bi lahko izpolnil svojo usodo, mora Bérenger razkriti krivoversko resnico o družini Medičejcev – in šokantno resnico o rojstvu renesanse. Krivoverske resnice niso bile skrite brez razloga, kajti obstajajo ljudje, ki bodo šli čez trupla, da bi Bérengerju preprečili prevzem položaja, ki mu po pravici pripada.

Renesansa oživi v vseh svojih barvah, ko Maureen tolmači sledi, skrite v velikih mojstrovinah prijateljev Lorenza Medičejskega: Donatella, Botticellija in Michelangela. Maureen razkrije resnico, povezano z legendo o Longinusu Gaiusu, rimskem centurionu, ki je s sulico prebodel križanega Jezusa Kristusa. Ali je mogoče, da je Longinus Gaius, ki je obsojen na večno življenje, nekdo iz njenega kroga znancev? Ali je ta zloglasna Sulica usode, ki jo je iskal celo sam Hitler, ključ do Bérengerjeve usode? Ko Maureen in Bérenger iščeta odgovore, ju preganja nekdo, ki želi razrešiti petsto let stari krvavi spor in krivoverstvo uničiti enkrat za vselej.

Odlomek: "PROLOG; Rim, leta 161 po Kristusu

Rimski cesar Antoninus Pius ni bil krvoločnež. Pius, učenjak in filozof, ni želel, da bi se v zgodovino zapisal kot eden od rimskih krutih in nestrpnih tiranov. Pa vendar se je zdaj znašel v krvi kristjanov, ki mu je dobesedno segala do členkov. Za časa življenja so bili ti štirje bratje izjemno lepi mladeniči. A po grozni smrti, po neštetih udarcih in mučenju je od njihovih teles ostala le še neprepoznavna gmota krvi in mesa. Ob pogledu na njihove ostanke ga je sililo na bruhanje, vendar si ni mogel privoščiti, da bi bili njegovi podložniki priča šibkosti vladarja.

Pius je bil na splošno zelo strpen do te neprijetne manjšine, ki se je imenovala kristjani. V razpravah z izobraženimi in razumnimi člani te skupnosti je celo z velikim užitkom sodeloval.

Njihovo verovanje v to, da obstaja en sam Odrešenik, ki je vstal od mrtvih in bo ponovno prišel na Zemljo, se mu je zdelo čudaško, vendar je moral priznati, da se ta prepričanja po Rimu širijo z neverjetno vztrajnostjo. Veliko rimskih plemičev je sprejelo krščanstvo in tega nikakor niso skrivali, njegova vlada pa je dopuščala njihovo udeležbo v krščanskih obredih. Ta vedno številčnejša sekta je bila zlasti priljubljena pri plemkinjah, saj so bile ženske v krščanskih obredih enakovredne.

V tem nenavadnem novem svetu krščanske misli in navad so lahko postale celo duhovnice.

Rimski svečeniki, ki so vladali v Jupitrovem in Saturnovem templju, so rohneli od besa, ker so kristjani smeli žaliti njihove bogove z bedastim verovanjem v le enega Boga. A cesar Pius se ni zmenil za njihov bes in v času njegovega vladanja je v Rimu vladal mir. Le ko je prišlo do dogodkov, ki so ogrožali življenja v Rimski republiki, do tragedije ali naravne nesreče, so se kristjani znašli v smrtni nevarnosti. Rimski svečeniki in njihovi privrženci so takoj obtožili kristjane za vse nezgode in nesreče, ki so doletele Rim. Prepričani so bili, da je njihovo verovanje v enega Boga žalitev za prave bogove republike, zaradi česar so se ti nedolžnim in ubogljivim rimskim državljanom maščevali na vse mogoče načine."

• podnaslov Tretja knjiga Magdalenine linije
• originalni naziv The poet prince
• ISBN 9789616892131
• prevajalec Branka Šnek
• založba Anu Elara
• leto izdaje 2012
• dimenzije 14 × 23 cm
• strani 439
• vezava mehka
• jezik slovenščina