0€
na mesec
Prav takšna „vseprisotnost“ glasbe jo kot fenomen čedalje bolj jasno poriva v naročje družbenega – glasba vzvalovi množice, z njo je mogoče množice manipulirati ali množica sama prevzame določeno glasbo za svoj simbol. Zato ni presenetljivo, da je tudi v raziskovanju glasbe v zadnjih desetletjih močno prevladala sociološka dimenzija – skoraj samoumnevno se zdi, da je najbolj tehtna metoda, ki lahko ponudi daljnosežne vpoglede v glasbeni pogon, ustroj in družbeno delovanje, sociologija glasbe, pomemben raziskovalni delež pa odpade tudi na kulturološke in antropološke poglede.