Po končani univerzi je poučeval in predaval v Vitebsku, Leningradu, Saransku in več manjših mestih. Leta 1928 so ga zaprli kot udeleženca krožka »Vstajenje«, v okviru katerega so leningrajski inteligenti razpravljali o religiji, filozofiji, kulturi in politiki, ter ga obsodili na pet let taborišča, nato pa pregnali v Kazahstan. Od tedaj pa do leta 1963 ni mogel objavljati. Mnogi njegovi spisi so izšli posmrtno ali v soavtorstvu (z Vološinovom in Medvedjevom). V slovenščini so doslej izšla njegova dela Teorija romana , Estetika in humanistične vede in Problemi poetike Dostojevskega .

Bahtin se je v svojih zgodovinsko-teoretskih delih posvečal epu, romanu in filozofiji jezika, še posebno pomembne pa so njegove raziskave polifonične oblike romana (Problemi poetike Dostojevskega) in ljudske »smehovne« kulture srednjega veka in renesanse. Knjiga Ustvarjanje Françoisa Rabelaisa ter ljudska kultura srednjega veka in renesanse (1965) je s kulturološkega gledišča Bahtinovo najbolj znano delo, ki je v medievistiki in razumevanju Rabelaisa odprlo povsem nova obzorja, obenem pa ponudilo rešitev iz slepe ulice, v katero je človeško misel pripeljal eksistencializem s svojim izrazito pesimističnim videnjem sveta. Bahtin je na podlagi Rabelaisovega dela razvil koncepcijo ljudske smehovne kulture (kot nasprotja uradne kulture), za katero je značilno, da ob pomoči potelešanja kozmosa znižuje vse uradno, visoko, večno in abstraktno ter izhajajoč iz ideje o ljudskem telesu, ki se nenehno preraja, ustvarja utopično predstavo o kolektivni zgodovinski nesmrtnosti ljudstva.

Lastnosti knjige:

• Jezik: slovenšcina
• Založnik: LUD Literatura
• Zvrst: zgodovinski roman
• Vezava: mehka
• Število strani: 478
• Dimenzije: 14,2 × 20,0