V klubu rumene majice je 26 še živečih članov. Vstop v ekskluzivno druščino terja popolno predanost, brutalno žrtvovanje in neverjetne fizične sposobnosti. Pa vendar, kaj je poleg vrhunskega vzpenjanja, dobrih voženj na čas in izmikanja nevarnostim ceste tisto, zaradi česar nekdo postane zmagovalec Toura?

Klub rumene majice ponuja presenetljiv vpogled v razmišljanje zmagovalcev Dirke po Franciji v obdobju 1975–2015. Popolnoma normalno je, da so človeku nekateri člani kluba rumene majice bolj pri srcu kot drugi: nekateri so zanimivejši ali boljša družba od drugih; nekateri so uspešni na drugih področjih življenja, drugi pa v resničnem svetu ne premorejo tolikšnih ambicij kot na kolesu; nekateri so zapleteni, drugi preprosti. Edino pravo merilo za vstop v klub je sposobnost, da si izjemno dober v dirkanju in znaš zgrabiti priložnost, ko se pokaže.

Brian Holm, nekdanji ekipni tovariš Bjarneja Riisa, mu je povedal, da je na tekmovalni ravni, ki jo je dosegel Riis, nenavadno srečati nekoga kolikor toliko normalnega. »Vsi, ki so dobili Tour, so precej samosvoji. Biti moraš malce drugačen. Če pogledaš vsakega posebej, ni nihče od njih normalen, kajne?«

»Moj mož je sijajen. Je dober kot kruh, uvideven, potrpežljiv, ljubezniv, čudovit z otroki ter zna ceniti mene in družino. Obstaja tudi kolesar Bradley Wiggins. Po svoje je prava pizda.«

• Cath Wiggins o možu v dokumentarcu A Year in Yellow

KAZALO:

Uvod

1. Bernard Thevenet
2. Lucien Van Impe
3. Bernard Hinault
4. Joop Zoetemelk
5. Laurent Fignon
6. Greg LeMond
7. Stephen Roche
8. Pedro Delgado
9. Miguel Indurain
10. Bjarne Riis
11. Jan Ullrich
12. Marco Pantani
13. Lance Armstrong
14. Oscar Pereiro
15. Alberto Contador
16. Carlos Sastre
17. Andy Schleck
18. Cadel Evans
19. Bradley Wiggins
20. Chris Froome
21. Vincenzo Nibali