Makanin je v tem romanu prelomil samo matrico vojnega romana. Pripoved v romanu je zgrajena kot tok zavesti, pripovedovalec ves čas prehaja iz tretje- v prvoosebnega in nazaj. Makanin je v Asanu razvil izviren način pripovedovanja, za katerega je značilna montaža fragmentov zgodbe, dialogov, filozofskih razmišljanj, sanj in legend, pogosto z vrzelmi v prostoru in času.

Dogajanje romana je postavljeno v Čečenijo v času druge čečenske vojne. Vojno spremljamo skozi oči majorja Žilina, ki vodi skladišče bencina, po malem trguje z obema vojskujočima se stranema in si z izkupičkom nekje v Rusiji gradi hišo. Žilin kot navidez obrobna figura ima v resnici velik vpliv, zglajuje konflikte, rešuje življenja, zaupata mu obe strani.

Makanin je demitologiziral vojnega junaka, obenem pa ustvaril novo mitologijo – iz vojnega dobičkarja je naredil malone svetnika, ki mu Čečeni pravijo Asan, starodavni bog vojne. Makanin je v Žilinu-Asanu našel junaka, katerega življenje je lahko ključ za razumevanje naše dobe, metafora sodobnosti.

Odlomek: „Nekajkrat sem iz radovednosti povprašal starce o Asanu. Niso vedeli … Kdo je to? … Mogoče pa le niso hoteli tega deliti z mano. Njihovi obrazi so postali nikakršni. Umolknili so. So se bali vznemiriti mrak? So se ustrašili omenjanja po nepotrebnem? … Ali jim je bilo kratko malo neprijetno, da Rus pozna njihovo sivo davnino, ki so jo sami pozabili. Ruslan je povedal, da menda visoko v gorah, na redko in težko prehodnih prelazih še živijo stoletni čečenski starci. Dokler živijo, se ničesar takega ne spominjajo. Ampak včasih umirajoč starec nenadoma omeni Asana. Tebi nič meni nič … Ko mu je ostalo le še pol dneva življenja.“

• ISBN 978–961–241–689–8
• ilustrator Branka Smodiš
• prevajalec Lijana Dejak
• založba Modrijan
• leto izdaje 2012
• dimenzije 13,5 × 22 cm
• strani 456
• vezava trda
• jezik slovenščina