0€
na mesec
Knjiga vsebuje širok razpon spreminjajočih se razpoloženj: od nekoliko melanholičnih in temačnejših do svetlih in igrivih. Prehodi med besedami in verzi so velikokrat nepričakovani, a zmeraj pretočni. K temu na svoj načim pripomore tudi raba ločil, zlasti vejic, kjer bi pričakovali piko – in pike, kjer bi pričakovali klicaj ali vprašaj.
Tilak je bela zbirka, ki je dovolj zračna, da lahko diha s polnimi pljuči. Dodlek se v njej ne sprašuje več o »luknji v vodi«, saj je njegova poezija tudi sama porozna in neulovljiva. Je prehod skozi lastno površino. Zato ni pred pesnikom ničesar več, kar bi »ga lahko branilo pred samim sabo«.