Potoccov lirski govorec se v zbirki Via Francigena v enaki meri podaja na duhovno in posvetno romanje, ki se nepričakovano prepletata v vsakdanjem. Tako se mu na romarski poti odprejo vpogledi v resničnost človeških odnosov, ki jih določata predvsem približevanje in oddaljevanje od ljubezni, in osamljenost človeške eksistence; po drugi strani pa se med čisto vsakdanjimi opravili, denimo ob nakupu solate na tržnici, najbolj zavezujoče pokaže njegovo mesto na preseku družbene horizontale in eksistencialne vertikale. Tudi zato je Potocco tako skrben opazovalec minljivih, a za posameznika pomembnih človeških usod.

Potoccova poezija je izpisana v tekočem pripovednem slogu, vendar natančno in z izrazitim humanističnim sentimentom, preko katerega išče in skrbi za krhko ravnovesje prisotnosti in odsotnosti.

Nel mezzo del cammin

III.

Postelja je preširoka. Premrzla, praviš s šibkim glasom, ne upaš med sveže opleske prenovljenih zidov prenašati odsotnosti teles. In ogleduješ, kako Santa Maria della Spina nesrečno stoji v prostoru; preveč dolgo zastaja korak –

čutiš jezik, ko te metafore puščajo na cedilu. Metonimije skušajo biti uporabne. Je bolečina preveč ali premalo huda? Ne moreš se izogniti demarkacijskim črtam, ki jih opazuješ na robovih izmučenih okončin, in čakaš, da se ne

zgubiš. Kot se glasovi izgubljajo v Bachu, ker je bil Gould čudak. Ampak samo navadni ljudje smo, ki se izmikamo bolečini. Že davno si stišala svoj glas. Nisi se umaknila. In. – Zebe me, ker toplota drugih teles včasih komaj zadošča.

Marcello Potocco je bil rojen leta 1974 v Ljubljani, v letu 2000 je diplomiral iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter l. 2006 doktoriral s tezo „Kulturna identiteta in estetskost v angleški kanadski in slovenski poeziji“.

• ISBN 9789616717601
• založba LUD Literatura
• leto izdaje 2011
• dimenzije 23 × 13,5 cm
• strani 119
• jezik slovenščina