Zrcalo postavi pod pravim kotom, tako da se bralec ne razjoče nad problemi sveta in posameznika v družbi, ne postane melanholičen, ko mu še celo pesem govori o dandanašnjem, temveč se zasmeje, in ta zategli kisli smeh se lahko razraste šele tedaj, ko se prepusti slepilu besed in se potopi v magmo fantazem. Ko se bralec odtrga še zadnji spon s konkretnim svetom, se lahko naglas zasmeje, tudi svoji zaslepljenosti, brezizhodnosti. V imaginarno se vtihotapi bizarno, fantazijsko in predimenzionirano, neenakomerno razraščeno, tako da od Mustarjeve poezije zadiši po literarnih sedimentih, romunski poetični sivki, makedonskem maku in ruski klasiki. Navsezadnje je Mustarjev subjekt v nenehnem stiku s pesniškimi svetovi, ki jih prevaja, tako da je (medsebojno) vplivanje jasno („Samo nečesa se pravzaprav bojim – najine intertekstualnosti“). Muster je zabaven tedaj, ko je pleonastičen, in boljši tedaj, ko pesmi manjka eksplicitno poantirani zaključek. Najvarnejši azil je Poezija, ki se kot motivno-tematska limfa razpreda po pesmih, pri življenju pa ne ohranja le verzov, temveč, kot kaže, celo pesniški subjekt. Skoraj revoltno pa je Mustarjevo (otepanje in) izganjanje lirizma, ki hoče biti uspešno, po drugi strani pa, ker je spet na delu slepilo, se izkaže za programsko. Muster namreč uspešno razkužuje zrak, tista dobra klica lirizma, ki preživi kres, pa se posedanji. Kako lirična je poezija (v Randomski, ki je ena najlepših in najboljših), ko to noče biti navzven. S frazeološkim izražanjem gre Muster s klišeji nad klišeje. V poeziji ni surovega obtoževanja, od nje se širi opozarjanje, ki je tolmačenje (urbane) izkušnje in ki na koncu postane za bralca usodno! Kljub smehu ni miru in pomirjenosti. Obišče nas celo Jedrt! (Petra Koršič)

°

• ISBN 9789616098687
• leto izdaje 2005
• dimenzije 14 × 20
• strani 61
• vezava mehka
• tisk Literarno-umetniško društvo Literatura
• jezik slovenščina