„Govoril je tudi čez koničaste vrhove cerkvenih zvonikov, o katerih je bil prepričan, da prebadajo nebeški svod kot enako število bodal. Johann-Ludwig Schutz, njegov sluga in življenjepisec, precej nejasno navaja, da pri bodalu in nožnici ni razločeval osti in vdolbine, ki ju je imel za medsebojno zamenjljivi, tako kot tudi spolovili ljubimke in ljubimca.“

Marcel Mariën (1920–1993) se je zelo mlad pridružil vrstam belgijskih nadrealistov in bil verjetno eden najbolj raznolikih, vsestranskih in presenetljivih ustvarjalcev med njimi. Kot fotograf, kolažist, izdelovalec nenavadnih objektov, pesnik, prozaist, esejist, pisec aforizmov in filmski režiser se je poskusil v skoraj vseh žanrih.

Vodila Mariënovega likovnega ustvarjanja je bilo izdelovati osupljive objekte, skozi katere bi se osvobodil diktature objekta, torej preobračati te objekte, preobračati njihov smisel in vsakdanji kontekst, da bi se s poigravanjem z besedami in konvencijami boril proti vsakršnemu fetišizmu in spreminjal naš pogled.

Podobno bi lahko rekli tudi za njegove novele. Vsaka od petdeseth novel v pričujoči zbirki predstavlja en, večinoma precej obskuren lik, ki ga sovpadanje neznatnih pripetljajev njegove vsakdanje banalnosti ali pa obskurnost njegovih teženj razkrije v vsej smešnosti, nenavadnosti, tragikomičnosti ali paradoksalnosti. Kot bi v njih svet opazovali ali ugledali z druge strani.

• ISBN 9789616717311
• prevajalec Suzana Koncut
• založba Literarno-umetniško društvo Literatura
• leto izdaje 2009
• dimenzije 13,5 × 23 cm
• strani 181
• vezava mehka
• jezik slovenščina