Lemova pisateljska pot se začne z Bolnišnico preobrazbe. Ta roman je drugačen od vseh drugih, saj je sodoben, celo vojni. Vendar pa avtorju znotraj meja psihiatrične bolnišnice, odrezanega od sveta, uspe uprizoriti človeško dramo. Človeštvo kot bitje, nenavadno razpeto med umom in telesom, ki pa obupano išče smisel obstoja in poskuša rešiti svoj etični nagon pred novim evropskim nihilizmom, ki napada od zunaj in tudi od znotraj v obliki bolezni duše. V nasprotju z videzom imajo Lemovi najpomembnejši fantazijski romani svoje korenine tukaj, v Bolnišnici preobrazbe.