Etka Daum je 1653 dni služila kot tajnica Chaima Rumkowskega. Izza svoje mize, tik pred vrati njegove pisarne, je opazovala vzpon, rast in padec najnenavadnejše judovske države v nemškem Warthelandu. Naslikala je portret njenega ustanovitelja, Chaima Mordechaija Rumkowskega, vodje Judenrata v lodžskem getu. Hkrati je prikazala zapletene odnose med judovsko in nemško upravo geta ter boje za oblast med njegovimi elitami. Lodžski geto je bil likvidiran šele avgusta 1944, ko so bili Sovjeti že dolgo nameščeni ob reki Visli. To je pomenilo, da je med njegovimi prebivalci preživelo veliko več Judov kot iz katerega koli drugega geta na Poljskem. Kaj je bila skrivnost lodžskega geta? Kdo je bil v resnici kralj Chaim? Danes lahko razpravljamo, premišljujemo in si postavljamo retorična vprašanja: če bi nasprotoval Nemcem, če ne bi privolil v podpis seznamov za deportacijo, če ne bi ljudi poslal stran z lastnimi rokami, bi bile stvari drugačne? Usoda preostalih getov vzbuja dvome. Če Rumkowski ne bi umrl v Auschwitzu, bi po vojni stal pred sodiščem. Sodili bi mu sodobniki, ljudje, ki so vojno preživeli in se izognili smrti. Kakšno sodbo bi izrekli Chaimu Rumkowskemu? Kaj bi v njegovem življenju govorilo zanj in kaj proti njemu? Ali je to dvoje mogoče ločiti?