tradicionalnem univerzitetnem modelu, ki ga je v poznem 18. in zgodnjem 19. stoletju opredelil nemški filozof Wilhelm von Humboldt, je bil profesor raziskovalec, ki je svojim študentom predstavljal rezultate svojih razmišljanj in eksperimentov. Danes, ko večina učiteljev znanje, ki so ga pridobili, posreduje svojemu občinstvu, sta tehnika in način predstavitve ključnega pomena. Pomembno je biti pozoren tudi na osebo, ki jo nagovarjamo, na pričakovanja in dovzetnost občinstva ter na vlogo, ki jo le-to daje izobraževanju na svoji lastni poti. Hkrati se izobraževanje samo ne razvija izolirano; je občutljivo na spremenljivke in izzive civilizacije ter specifične cilje različnih interesnih skupin v akademskem svetu. Univerzitetni učitelji bodo v tej knjigi našli odgovore na številna pereča vprašanja, od najbolj trivialnih (kako se spopasti z goljufanjem na izpitu? Kako spretno vstaviti šalo v predavanje?) do najbolj temeljnih: kako se izraziti na način, ki pritegne pozornost študentov? Kako pripraviti dobro predavanje, zanimive vaje in zanimivo predstavitev? Kako oblikovati tečaje in ustvariti učna gradiva, ki so skladna z zakoni o avtorskih pravicah? Kako ocenjevati študentsko delo? Kako komunicirate s študenti z invalidnostjo? Kako ravnate s študenti iz drugih kulturnih okolij? Kako uporabljate vključujoč jezik in ravnate etično? Kako učinkovito uvajate nove digitalne tehnologije v poučevanje? »Ne glede na izbiro ali primarno vlogo univerzitetnih učiteljev je potreba po nenehnem izboljševanju očitna in neizpodbitna. Vendar avtorji »odličnosti«, ki je implicitno zajeta v naslovu knjige, ne obravnavajo kot cilj in vrhunec profesionalnega razvoja, temveč kot pot, ki je hkrati bogata in izzivov polna. In še nekaj: ne gre za popolnega učitelja – torej za učitelja samega – ampak za popolne učitelje. Sliši se bolj moderno, bolj relevantno in bolj vključujoče.« » Odlomek iz uvodnega besedila dr. Andrzeja Rozmusa