Kuštra je tega dne bolj slabe volje. Ni ji več zabavno coprati nagajivčke, rada bi dobrega začarala. Spomni se na čarmelado, ki je skrita v kleti med duhci. Štumfi se zdi predlog bedast in to ji tudi pove. Ta dan se prijateljici ne razumeta najbolje, stalno se nekaj zbadata. Kuštra se sama odpravi v shrambo, kjer resnično presunjena nad pestro zalogo coprnij. Ko končno s pomočjo mačka Packa najde kozarce s čarmelado, tam že sedi Štumfa, a jih ne more odpreti. Da bi se odprle morata najti nekaj kar sta zavrgli, a je tako dobro in močno, da drži prav vse skupaj. Dolgo tuhtata, ko se Štumfa prav potihoma spomni, da sta prej zavrgli nekaj najdragocenejšega – njuno prijateljstvo. Potem pokrovček kar sam odleti s kozarca in omamno zadiši po mandarinah. Onidve pa se s slastjo skupaj zadovoljno sladkata. Ob tem pa se spomniti, da ne smeta zmazati vsega, saj so stare copre prijateljstvo sunile že marsikomu. Vso čarmelado znosita na tržnico, kjer jo je lahko dobil vsak, ki mu je zmanjkalo prijateljstva.

»Hočeš reči, da so stare copre pofulile prijateljstvo še komu?«

»Jasno,« je rekla Štumfa. »Na kupe prijateljstva so že strpale v kozarce. Saj vidiš, da ga je vedno manj.«

»Zato pa ljudje ne držijo več skupaj. Ker ni čarmelade,« se je posvetilo Kuštri.

Slikanica je iz zbirke Kje rastejo bomboni. Avtorica besedila je Ida Mlakar. Avtorica ilustracij je Ana Razpotnik Donati.

pokončen format 27 × 21 cm, trda vezava

NAMIG: Na zadnji strani knjige vas čaka enostaven recept za domačo pripravo slastne čarmelade brez kuhanja.