Tomek Tryzna, Egon Rener: Mavrice megle, trda
Tomek Tryzna, Egon Rener: Mavrice megle, trda
Razprodano
Predstavitev
Kaj nas žene k pesnjenju? Eden možnih odgovorov je : čudenje. Čudenje nad svetom, ki nas obdaja. Otroci se čudijo svojim najbližjim, največkrat materini dobroti. Tako je tudi v Egonovi zbirki objavljena pesem, ki jo je še kot otrok posvetil svoji mami (Mamici za dan žena). V njej je nakazano večino tega, kar bo njegovo pesnjenje opredeljevalo tudi naslednjega pol stoletja.
V prvem razdelku so razmišljujoče pesmi o najrazličnejših življenjskih pojavih (Knjige, Čas, Solze, Beseda materina, Zakaj besedic). V njih se Egon oklepa tradicionalnih vrednost, za katere se pogosto ugotavlja, da jim je sodobni svet odvzel nekdanjo veljavo in pomen.
V drugem razdelku so poleg različnih priložnostnih verzov, namenjenih konkretnim osebam ob različnih življenskih dogodkih, tudi pesmi, ki so jih navdihnila slučajna srečanja z zanimivimi ljudmi (npr. Natakarica, Hostesi, Pohotnica, Francu Perčiču, Postoj popotnik).
Tretji razdelek prinaša najbolj osebno – izpovedne pesmi, kjer se hvalnici ljubezni (Orhideja, Ljubezen, Pleteva, Most) pridružuje razočaranje ob ljubezenskem slovesu, na koncu pa v pesmih obračuna tudi sam s seboj. In če je v pesmih pogosto kritičen tudi do sebe, v zadnji pesmi zbirke vendarle pogumno zapiše: »Nisem povprečnež, pojasnjujem kot dober učitelj, / rad navdihoval bi, ponujam se vam kot gostitelj.«
Če bi Egonove pesmi ostale v predalu, bi navdihovale le redke izbrance, ki bi jim jih pokazal, odkar pa so pesmi zagledale luč sveta v knjigi, smo vsi vabljeni, da v njih poiščemo verze, ki bodo navdihnili tudi nas. (Jože Jerič)
- ISBN 9789612763862
- ilustrator Monika Slemc
- založba Samozaložba
- leto izdaje 2013
- dimenzije 17 × 24,5 cm
- strani 160
- vezava trda
- jezik slovenščina