Obubožani plemič, zaljubljen v preteklost in francosko razsvetljenstvo, opazuje, kako se je njegov nezakonski sin, ki ga je dal izšolati za duhovna, ujel v ozke okvire dogme. Sanje o zmagi razuma in svobode so se zanj razblinile kot ves stari svet. Hkrati pa sinova ozkost razkriva očetova protislovja, tako da med obema pogledoma nastane vrtinec, ki nas prisili v razmišljanje ne le o tem otoku, izgubljenem sredi Sredozemlja, temveč o vseh podobnih trenjih.

V bukolični zgodbi o podeželski Majorki s konca 19. stoletja se zrcalijo ideje, ki so zaznamovale razvoj moderne Evrope. Llorenç Villalonga je namreč doživel špansko državljansko vojno, a razlogov zanjo ne išče v drobnih sporih, temveč v okviru vseevropskih idej.

Llorenç Villalonga (1897–1980) je bil rojen v plemiški družini na Majorki, njegova pot med katalonske pisatelje pa je bila zapletena: Leta 1931 je z romanom Smrt dame razburil samozadovoljstvo narodnih buditeljev. Med vojno se je postavil na stran Francove falange in tudi kot novinar v španščini vihral z zastavo zmagovalcev. A vendar je bil njegov intimni jezik katalonščina, zato je v njej napisal tudi Bearn, svoj zapleteni odgovor na povojno krizo vrednot. Toda barcelonski »slovničarji« so ga s poseganjem v njegov barviti jezik tako razjezili, da je knjigo sam prevedel v španščino in jo leta 1956 izdal z lastnim denarjem, a ni vzbudila odmeva. Šele leta 1961 je knjiga končno našla založnika v Barceloni, kar mu je v trenutku odprlo pot do katalonskih bralcev in ga dokončno zavezalo temu jeziku. Villalonga je svoj narod učil ironičnega odnosa do lastnih korenin.

• originalni naziv Bearn o La sala de les nines
• ISBN 9789612425555
• prevajalec Simona Škrabec
• založba Študentska založba
• leto izdaje 2012
• dimenzije 14,5 × 21 cm
• strani 354
• vezava trda
• jezik slovenščina