Živi, sin Budnega (ar. Hajj ibn Jakdan) je zgodba o razvoju človeka, ki od najrosnejšega obdobja sovjega življenja živi ločen od civilizacije. Kljub temu v procesu napredovanja svojega uma pride do zaključkov o sebi in svetu, ki so v osnovi enaki tistim, do katerih se dokoplejo učeni možje. Delo je nastalo v dvanajstem stoletju, v obdobju srednjega veka, po svojem značaju pa bi ga prej uvrstili v obdobje renesanse.

Avtor tega zanimivega dela je Abu Bakr Ibn Tofajl (šp. Abentofáil, včasih latinizirano tudi kot Abubacer). Rodil se je okrog leta 1110 v mestu Wadi Aš, današnji Guadix, v bližini Granade. O njegovem zgodnjem življenju ni dosti znanega, gotovo pa je, da je študiral medicino in znanosti, ter postal vezir (minister, svetovalec) in glavni zdravnik na dvoru almohadskega sultana Abu Jakub-a. Almohadi (ar. al-muwahhidun) so bili ena od dveh maroški vladarski družin, ki je v obdobju po razpadu kordobanskega kalifata v 11. stoletju prevzela oblast nad muslimanskim delom iberskega polotoka. Čeprav so španski muslimani, dediči vodilne civilizacije v tem delu sveta, zviška gledali na prišleke iz Maroka, katerih tolmačenje islama je veljalo za ozkogledo, je vendarle res, da so ti vladarji, včasih nemara v nasprotju s stališči uradnega klera, vsaj zasebno podpirali učene može iz vseh delov svojega kraljestva. Ibn Tofajl je eden v verigi treh velikih španskih mislecev dvanajstega stoletja; njegov predhodnik je Ibn Badžža (lat. Avempace) iz Zaragoze, njegov naslednik pa znameniti ibn Rušd (lat. Averroës) iz Cordobe, katerga je sam uvedel v Abu Jakub-ov krog učenih, in kateri ga je leta 1182 tudi nasledil na mestu glavnega kraljevega zdravnika. Poleg državniških zadev in medicine, se je Ibn Tofajl ukvarjal še z astronomijo, filozofijo in pesništvom.

Lastnosti knjige:

• Avtor: Ibn Tufayl, Muhammad ibn `Abd al-Malik
• Jezik: slovenšcina
• Založnik: KUD Logos
• Zvrst: roman
• Vezava: mehka
• Število strani: 176
• Dimenzije: 12,5 × 20 cm