Zbirka pesmi Bartłomieja Józefa Kucharskega je nežna, če ne celo čipkasta, zgodba, napisana s preprostimi sporočili o tem, kar se zdi, da vemo, kar vemo. Pa vendar nobena od njih ni niti malo klišejska, nobena ni prazna. Vsaka nosi ogromno duhovno energijo. Vse spodbujajo, osupljajo z lepoto preprostosti in odkrivanjem novosti v tem, kar se zdi tako očitno. Če ni vsebina, potem čisto čustvo, in če ne čustvo, potem zvok. Pa vendar nad temi pesmimi lebdi nekaj neoprijemljivega: strahospoštovanje do neznanega bitja, Boga, ki ga še vedno ne razumemo, a je tako blizu.