Drugi in tretji del knjige, ki nosita naslov PARI NASPROTIJ in ILUZIJA, izhajata iz predpostavke, da je človekov na videz neskončni boj, ki poteka znotraj njega in v njegovem zunanjem življenju, posledica njegovega edinstvenega položaja v evolucijski shemi – človek je stičišče materije in duha. Človek se iz megle iluzije izvija in ta dva svoja vidika združuje v popolno celoto tako, da življenje živi vse bolj nenavezano in se sebe zaveda vse bolj objektivno.

Predgovor

Tako kot že dve poprejšnji knjigi, Véliko približevanje in Umetnost sodelovanja, je tudi ta razdeljena na tri ločene, a med seboj povezane dele, vsakega od njih pa zaključuje razdelek vprašanj, ki so se porodila glede na temo, o kateri sem govoril, in odgovorov nanje.

V prvem delu z naslovom Umetnost življenja, komentarju na članek mojega mojstra, ki je bil objavljen leta 2006 v 1. številki 25. letnika revije Share International, predstavljam zamisel, da je življenje umetnost, tako kot slikanje ali glasba. Enako kot slikarska in glasbena umetnost oziroma katerakoli druga umetniška zvrst torej tudi življenje zahteva razumevanje in spoštovanje zakonov in pravil, na podlagi katerih se lahko razcveti. Ta koncept, ki je v osnovi nov, življenje povezuje z vélikim zakonom vzroka in posledice (na vzhodu ga imenujejo zakon karme) in z njim povezanim zakonom ponovnega rojstva, torej s temeljnima zakonoma našega bivanja na tem planetu. Pravilno razumevanje in upoštevanje teh zakonov je pogoj za neškodljivost na vseh področjih življenja in torej tudi za vzpostavitev ustreznih medčloveških odnosov, kar je samo po sebi pogoj za človekovo srečo. Srečo, ki jo končno doseže, ko prek intuicije navzven izrazi dušo, ki biva v njem. Vstopamo v obdobje, v katerem bomo razpolagali z izjemnimi novimi energijami za razcvet najrazličnejših umetniških zvrsti, predvsem umetnosti življenja.

Drugi del, Pari nasprotij, je komentar na članek mojega mojstra, ki je bil objavljen leta 2003 v 1. številki 23. letnika revije Share International. Zgodovinsko gledano se zdi, da so evolucijo človeštva zaznamovali tako rekoč nenehno vojskovanje, napadalnost in sovraštvo. Z odkritjem atomske bombe smo se izpopolnili v množičnem medsebojnem uničevanju na velike razdalje. Je potemtakem uničevalnost resnična, temeljna človekova narava? In če ni, zakaj se je človek ves čas vedel tako, kot da bi bila? Odgovor je v človekovem edinstvenem položaju v evoluciji kraljestev na Zemlji, v tem, da je stičišče med duhom in materijo. Človek je v svojem bistvu nesmrtna, božansko popolna duša, potopljena v materijo. Inertnost materialnega vidika skozi dolgo obdobje v inkarnacijskem procesu duši onemogoča, da bi svojo popolnost pomembno izražala. Sčasoma prirojena aspiracija človeka povleče navzgor in naprej, dokler se oba pola njegove narave postopoma ne zbližata in povsem ne poenotita. Izpopolnjeni človek se takrat zave, da je razcepljenost med duhom in materijo – njuno navidezno nasprotje – dejansko le dozdevna, da je iluzija. Opazi, da sta duh in materija različna vidika ene popolne, božanske celote. Dolgotrajni boj za dosego tega razkritja ustvarja trenje in ogenj, ki sta potrebna za popotovanje. Človeku pot osvetljuje njegova aspiracija. Tako človek izpolni svojo usojeno nalogo na planetu Zemlja, ki je poduhovljenje materije.

V prvem in drugem delu knjige komentiram članke, ki jih je za revijo Share International napisal moj mojster, tretji del pa je navdihnilo nekaj vrstic o iluziji, ki jih je Alice A. Bailey posredoval mojster Djwhal Khul (D. K.) in ki jih je citiral Aart Jurriaanse v svoji zbirki Ponder on This (Založba Lucis Press, 1971). Ta govor razkriva nepričakovano dejstvo, da je iluzija dejavnost duše, ko je ta zaslepljena z napačnim tolmačenjem idej, ki ji jih prikazujejo mentalna telesa človeštva. Ker je slepilo iluzija na astralno-čustveni ravni, je iluzija per se značilna za bolj intelektualno usmerjene osebe, ki svoje mentalno telo zasipajo z idejami in množico miselnih tvorb, zaradi katerih duša ne more izkusiti resničnosti.

Tretji del se ukvarja z iluzijami posameznikov, narodov, vlad in skupin vseh vrst. Kjerkoli in kadarkoli si ljudje zaradi nevednosti in duhovne kratkovidnosti napačno tolmačijo resničnost, duši zastirajo pogled in živijo v iluziji. Kot edino orodje, ki lahko mentalno telo očistiti iluzije, je predstavljena intuicija, sposobnost duše. Za to pa je potrebno poglobiti stik z dušo, ki ga razvijamo s pravilno meditacijo, nadzorovanjem uma in bolj inteligentnim razumevanjem ter prakticiranjem zakonov življenja. Tega se loteva vse večje število ljudi in to bo sčasoma privedlo do tega, da se bo, ob spodbudi mojstrov, človeštvo otreslo meglic iluzije.

• ISBN 9789619272428
• založba Duhovno Društvo Share Slovenija
• leto izdaje 2010
• strani 200
• vezava broširana
• jezik slovenščina