tišini večerov žarki na obzorju napovedujejo skorajšnji pokol. Tisto poletje je vso Volinjo preplavil strah.
Julij 1943. Dve najstniški sestri iz Pogranke se zaljubita v mladeniča iz sosednje ukrajinske vasi Polapy. Fant je član UPA, a to ne ustavi njunih čustev.
Medtem na vzhod prihajajo novice o krvavih napadih na poljske vasi. Poljaki bodo prisiljeni sprejeti odločitev: ostati ali zbežati. Kaj se bo zgodilo, če se bodo govorice o grozodejstvih izkazale za resnične? Bo prebivalcem obeh vasi uspelo doseči sporazum in rešiti Pogranko sredi divjega pokola?
V šestdesetih letih prejšnjega stoletja se Olena Tarashuk, ki živi v Ukrajinski SSR, še vedno spominja tragičnih dogodkov.
Začenja se 21. stoletje in zadnji begunci iz Volinje in vzhodne Malopoljske se vračajo v svoje domače kraje. Kjer so nekoč stale hiše in se je odvijalo življenje, zdaj cvetijo prazni travniki.
Znotraj mehanizmov zgodovine se individualne usode prebivalcev prepletajo v zgodbo o ljubezni, izdaji in krutosti, o spominu in iskanju izgubljenih korenin. Marcin Pilis, avtor med drugim Zemsta Kobiet in Łąka śmierci (Travnik mrtvih), se vrača z novim, globoko ganljivim romanom o težki poljsko-ukrajinski preteklosti. Avtor [] to dramo prikazuje skozi usodo posameznikov in ji daje globlji psihološki pomen. Spominja se, da so ga spremljale slepota, krutost, a tudi nora ljubezen (iz recenzije Mareka A. Koprowskega, zgodovinarja, avtorja več knjig o Volinji).