Pred pokolom je imela Huta Pieniacka 172 gospodinjstev in približno 1000 prebivalcev, v vasi pa je bilo tudi veliko število beguncev iz drugih mest.

V zgodnjih jutranjih urah 28. februarja 1944 je vas obkolilo 500–600 ukrajinskih vojakov SS. Vojsko so podpirali člani UPA in ukrajinski prebivalci bližnjih vasi. Napadalci so začeli preiskovati stavbe in zbrali prebivalce v cerkvi in šoli v središču vasi. Stavbe so požgali.

Med iztrebljanjem je bilo umorjenih skoraj celotno prebivalstvo Hute Pieniacka. Begunci so pisali spomine in delili pričevanja s svojimi bližnjimi, ki so jih leta pozneje posredovali zgodovinarjem in akademskim ustanovam. Mnogi med njimi so pričali tudi tožilcem IPN. To je privedlo do obsežne dokumentacije tragedije. Raziskovalno gradivo vključuje 100 pričevanj očividcev in precejšnje število spominov, pesniških verzov in razpršenih zapiskov. Avtor je dostopal tudi do zgodovinskih dokumentov, vojaških ukazov, poročil Domovinske armade, ustreznih fragmentov kronike 14. SS divizije Galicija ter nemškega, ukrajinskega in ruskega gradiva, kar mu je omogočilo, da je ugotovil potek operacije pacifikacije in njen zaključek.