Junaki in legendarni poveljniki. Po vojni se niso mogli vrniti na Poljsko. Nekdanja zaveznica Velika Britanija je nehala prijazno ravnati z vojnimi begunci v uniformah. Niso jih več potrebovali. Da bi preživljali svoje družine, so vitezi reda Virtuti postali natakarji, tapetniki in delavci v nočni izmeni.

Londonska parada zmage leta 1946, na kateri so poleg britanskih in ameriških vojakov korakali celo zdravniki s Fidžija in delovne enote s Sejšelov, je bila brez Poljakov. Dva tedna pred parado je vlada njegovega veličanstva razpustila poljske oborožene sile na zahodu.

Kontraadmiral Józef Unrug, poveljnik poljske flote in obalne obrambe leta 1939. Po kapitulaciji mu je Kriegsmarine ponudila častniško mesto v svojih vrstah. Zavrnil jo je. Po vojni je do petdesetih let prejšnjega stoletja popravljal motorje na ribiških ladjah v Maroku.

General Stanisław Sosabowski, ustanovitelj in poveljnik legendarne poljske padalske brigade, se je pripravljal na izkrcanje na okupirani Poljski. Opozoril je, da bi bilo načrtovano izkrcanje v bližini Arnhema premočno. V povojnem Londonu se je preizkusil v pohištveni industriji in nato leta delal kot skladiščnik.

General Tadeusz Komorowski Bór, poveljnik Domovinske armade. Nekdanji vrhovni poveljnik poljskih oboroženih sil na Zahodu se je v Londonu preživljal z delom kot tapecir.

General Stanisław Maczek, poveljnik največje poljske oklepne enote pred septembrom. Leta 1939 ni izgubil niti ene bitke. Poveljnik Črnih hudičev, junak Falaise Chambois in Brede. Da bi preživljal svojo hčer Margaret, ki je bila priklenjena na invalidski voziček, je kot natakar stregel pivo in varoval vrata športnega kluba v Edinburghu.