Korespondenca med Anno in Jarosławom Iwaszkiewiczem ter Jerzyjem Lisowskim, ki zajema obdobje od 1947 do 1979, obsega več kot tisoč strani in skupno 412 elementov (poleg pisem so tu še razglednice, telegrami, kratka sporočila, napisana na ohlapnih listih papirja, in eno vabilo). Pisma imajo uvod Roberta Papieskega. To je nedvomno eden najpomembnejših delov korespondence med Iwaszkiewiczi in eden najpomembnejših v vsej poljski povojni epistolografiji.
Ko se je začela izmenjava pisem z Iwaszkiewiczem, je bil Jerzy Lisowski študent na Univerzi v Lillu. Rodil se je 10. aprila 1928 v Pinay-sur-Seine na severnem obrobju Pariza v poljsko-francoski družini. Otroštvo je preživel na Voliniji, kjer je bil njegov oče računovodja na kmetiji Młynów v lasti družine Chodkiewicz. Leta 1938 je začel študij v šestem razredu tako imenovane praktične šole na srednji šoli Krzemieniec in leta 1939 opravil sprejemni izpit za isto šolo. Po izbruhu druge svetovne vojne se je z materjo preselil v Francijo. Poslan v poljsko zavetišče v južni Franciji je obiskoval poljsko gimnazijo in srednjo šolo Cypriana Norwida v Villard de Lans, kjer je leta 1945 opravil zaključne izpite. Nato je na Univerzi v Lillu začel študirati romanistiko in polonistiko.
Lisowskijeva poljsko-francoska genealogija je bila za Iwaszkiewicza, ki se je rodil v Ukrajini, izjemnega pomena. Skamander je v Lisowskem videl nekoga, ki mu je bil duhovno blizu, nekoga, s katerim je delil mladost, preživeto v Ukrajini, in ki se je kasneje poglobil v element francoščine, hkrati pa ohranil močno navezanost na poljsko kulturo. Lisowski je bil v nekem smislu utelešenje pisateljevih sanj: uživati prijateljstvo človeka, ki je globoko asimiliran v različne kulturne kode, vključno s tistimi tako raznolikimi, kot sta francoski in ukrajinski. Zgodovina njunega odnosa, kot je opisana v njunih pismih, potrjuje, da Iwaszkiewicz ni bil razočaran nad svojimi pričakovanji do Lisowskega. Čez nekaj časa ga je imenoval za tajnika mesečne revije Twórczość in ga nato imenoval za svojega naslednika za glavnega urednika.
Če preberemo celotno besedilo, je jasno, da pisma med Iwaszkiewiczem in Lisowskim – zaradi pomembnih vlog, ki sta jih imela – ponujajo odličen vpogled v poljsko literarno, kulturno in politično življenje med letoma 1947 in 1979. Teme pisem so številne pomembne osebnosti tistega obdobja, tako avtorji kot politiki, družbeni aktivisti, tako poljski kot mednarodni. Pisma bistveno širijo naše znanje o Iwaszkiewiczevih literarnih in družbenih dejavnostih doma in v tujini (Francija, Italija in številne druge države), kar že poznamo iz njegovih dnevnikov in druge korespondence.
Prijateljstvo, ki ju je povezovalo, je njunim pismom dalo globoko iskrenost, odkritost in drzne presoje o dogodkih in ljudeh – kar ni bilo primerljivo v njunih drugih spisih, zlasti v uradnih. Poleg tega pisma Iwaszkiewicza in Lisowskega – saj sta bila oba dolga leta urednika mesečnika „Creation“ – delita zgodovino takrat najboljše literarne periodike v Srednji in Vzhodni Evropi ter ene najboljših v vsej Evropi. Prav tako pričajo o močnih vezi obeh dopisnikov s francosko kulturo, saj je Lisowski – briljanten romanističen učenjak – prevedel Iwaszkiewiczeva dela v francoščino in bil njegov ambasador za francosko kulturo; tako pisma razkrivajo pomemben del zgodovine francoske književnosti. Najbolj presenetljiv dokaz za to je tako imenovana francoska številka revije Twórczość (1957, št. 4), ki vsebuje odlična besedila sodobnih francoskih pisateljev, nekatera napisana posebej za poljski mesečnik, vključno s Sartrovim, na kar so Francozi ironično pripomnili, da se je za razumevanje Sartrovih trenutnih misli treba naučiti poljščine.
Pisma sta uredila in pripravila za objavo ter jih opremila z obsežnimi opombami in komentarji Agnieszka in Robert Papiescy, urednika dnevnikov in druge korespondence Jarosława Iwaszkiewicza.