Umetnostna terapija je področje znanja, ki se razvija na presečišču pedagogike, psihologije in umetnosti. Njeno bistvo je terapevtski vpliv na psihološki sistem in specifične oblike vedenja z uporabo umetniških sredstev.
Avtor obravnava teoretične, metodološke, praktične in aksiološke vidike umetniške terapije in njene uporabe v luči svoje teorije transakcijskih izkušenj. Pri tem pristopu izobraževanje in terapija skozi umetnost vodita do sprememb v samozavedanju motenega posameznika in ga spodbujata k odkrivanju novih umetniško-estetskih, kognitivno-intelektualnih, filozofskih, etičnih in duhovnih vrednot.
V svojih razmišljanjih se avtor opira na teorijo pozitivne dezintegracije Kazimierza Dąbrowskega in teorijo samozavedanja Zbigniewa Zaborowskega.