Preobrazbe, ki so se zgodile kot posledica reform izobraževalnega sistema in vstopa Poljske v Evropsko unijo, so postale spodbuda za spremembe na številnih področjih življenja. To velja tudi za ključno področje priprave mladih na samostojno, zavestno, zadovoljujoče in vseživljenjsko sodelovanje v telesni kulturi. Zato bi morale pobude stremeti k uvajanju sprememb, ki so skladne s potrebami in pričakovanji celotne družbe.
Pri obravnavi vprašanja sprememb na področju telesne kulture je pomembno prepoznati bistvo tega procesa, ki, kot piše M. Demel,
[…] vključuje kritičen napad na modernost, premagovanje zastarelih in škodljivih tradicij, spodkopavanje avtoritete in empirično preizkušanje tako imenovanih očitnih resnic. Vključuje nenehno tesnobo in iskanje, hkratno raziskovanje trenutnega stanja, njegove geneze in perspektiv.
To delo si prizadeva predvsem opozoriti bralca na najpomembnejše probleme v šolski športni vzgoji, ki lahko posredno ali neposredno vplivajo na kakovost športne kulture. Poleg tega naraščajoča šolska avtonomija prispeva k spremembam v kakovosti izobraževanja in vzgoje.
Knjiga zajema le izbrana, a zelo pomembna področja v procesu športne vzgoje. Čeprav je njena vsebina razvita na splošni ravni, vsebuje veliko preverjenih primerov, ki ne le pojasnjujejo obravnavano problematiko, temveč jih je mogoče uporabiti tudi v praksi.
Prvo poglavje bralca uvaja v svet telesne aksiologije in obravnava poti, ki vodijo do razvoja prosomatskih stališč. Opredeljuje tudi naloge sodobne šole pri pripravi učencev na prihodnje sodelovanje v športni kulturi.
Drugo poglavje sintetično predstavlja izobraževalni proces, ki temelji na skrbno izbranem učnem načrtu in ustreznem načrtovanju dela. To vsebino dopolnjujejo primeri inovativnih oblik izvajanja pouka v razredno-urnem in izbirnem sistemu.
Tretje poglavje je posvečeno učitelju športne vzgoje. V njem se skuša odgovoriti na vprašanje: kakšen je sodobni pedagog in kakšen naj bi bil?
Četrto poglavje poskuša opredeliti mesto učenca v novem sistemu športne vzgoje. To je najpomembnejše vprašanje, saj bi morala biti sodobna izobraževalna misel in z njo povezane dejavnosti podrejene učenčevemu dobremu počutju. Zato so bili izmed številnih pogledov na učence izbrani le tisti, ki so najbližje humanistični različici športne vzgoje, in na podlagi teh je bil zgrajen model subjektivne vzgoje in izobraževanja učencev.
Preostali dve poglavji predstavljata metode za merjenje dejanske šolske uspešnosti (peto poglavje) in uspešnosti učencev (šesto poglavje) pri športni vzgoji. Predlagana orodja za merjenje in merila ocenjevanja so skladna z vodilnim načelom publikacije: njeno uporabnost v šolskem okolju.
To delo je hkrati zbirka mojih lastnih razmišljanj, podprtih z dolgoletnimi poklicnimi izkušnjami, in sklicevanje na bogastvo misli in znanja številnih znanstvenikov, ki so prispevali k njegovemu nastanku. Posebna zahvala gre predvsem dvema izjemnima znanstvenikoma: profesorju Macieju Demelu, ki je pokazal pot do humanistične telesne vzgoje, in profesorju Henryku Grabowskemu, ki je začrtal preproste in jasne poti na tej poti.
S predstavitvijo te pete izdaje te knjige študentom in učiteljem športne vzgoje upamo, da vam bo omogočila ne le poglobitev metodološkega znanja, temveč tudi drugačen pogled na probleme športne vzgoje ter olajšala iskanje novih in nekonvencionalnih rešitev.
Avtorji