Milan Dekleva torej ostaja zvest svojim poetološkim tirnicam. Za bralca, ki zlahka vstopi v ta pesniško-filozofski diskurz, so besedila prečiščena, jasna. Globoke in modre so njegove sentence, kakor jih poznamo iz prejšnjih dva ducata in dveh knjig. In osuplost nad Deklevovim mojstrskim združevanjem različnih informacijskih drobcev in jezikovnih ravni ostaja. Ne glede na okuse, Čistost tega jutra spremlja krepki pripis, da je knjiga presejana s svetlobo. Med branjem pred bralca izstopi polnost vsebine, ki je nagovarjajoča tako v smer sprejemanja sprememb v času kot v smer agilnosti misli – Deklevi uspe spoznavnost in družbenokritičnost posejati nevsiljivo, vendar moč njegovih izjav je predirna.