Knjiga obravnava in pojasnjuje problem umetnosti z zgodovinskega in sistematičnega vidika. Analizira tudi razpravo o teoriji umetnosti z objektivnega in metaobjektivnega vidika. Delo poudarja antropološke vidike umetnosti. Avtor nas opominja, da je namen umetnosti, merilo njenega pomena in njen ustvarjalec človeštvo. Zato je kakovost umetnosti oziroma njena vrednost, razumljena kot njena skladnost s končnim namenom človeškega življenja, odvisna od kakovosti človeškega razuma. Njena ideologizacija ali izprijenost vodi v absurdnost in protičloveško umetnost.