Tomasz Jastrun se je s pandemično realnostjo soočil v svojem značilnem poetičnem slogu z zgodbo o vsakdanjem življenju v karanteni.
„Arytmia i kwarantanna“ (Aritmija in karantena) je zgodba, sestavljena iz dveh delov, ki se na nepredvidljiv način dopolnjujeta, in zdi se, da poanta knjige odpira celotno pripoved. Ali to pomeni, da si je protagonista „Arytmije“ izmislil protagonist „Kranantanne“ (Karantene)?
Gre za starejšega pisatelja, ki tako kot milijoni Poljakov živi v času kuge. Času, ko se je vse obrnilo na glavo. Ni presenetljivo, da tudi njegov zakon, zaprt v štirih stenah stanovanja v visokem nadstropju, preživlja težaven čas.
Ta zgodba razkriva grotesknost karantene tako v osebnem kot družbenem življenju. Je tudi zgodba o skrivnostnih izginotjih, težavah srednjih let in drami staranja. Pa tudi vpogled v to, kako presenetljivo in nadrealistično je lahko naše vsakdanje življenje.