Papež Janez Pavel II. je v svojem apostolskem pismu Dies Domini pozval k praznovanju nedelje kot dneva, posvečenega Bogu. Papež se ne omejuje le na vzdržanje od dela na ta dan, temveč se tudi izogiba temu, da bi vikend obravnavali kot dan brez krščanske vsebine, kot konec tedna, namenjen zgolj prostočasnim izletom.

Med najpomembnejšimi zadevami za življenje krščanske skupnosti danes je ponovno odkritje nedelje. Obstaja nevarnost, da jo bodo mnogi dojemali in doživljali zgolj kot konec tedna. Nedelja pa je nekaj povsem drugega: je dan v tednu, ko Cerkev praznuje Kristusovo vstajenje. Je tedenska velika noč! Gospodov dan – kot so nedeljo imenovali že v apostolskih časih – je v zgodovini Cerkve vedno užival posebno spoštovanje zaradi svoje tesne povezave s samim bistvom krščanske skrivnosti. V ritmu tedna, ki označuje minevanje časa, nedelja obeležuje dan Kristusovega vstajenja. To je tedenska velika noč, med katero praznujemo Kristusovo zmago nad grehom in smrtjo, dopolnitev prvega stvarstva v njem in začetek »novega stvarstva« (prim. 2 Kor 5,17).