Akatist je ena najstarejših hvalnic v čast Bogorodici, ki sega v 5. stoletje in se pripisuje svetemu Romanu Kantorju. Legenda pravi, da so se svetniku čudežno prikazale besede in melodija akatista. Med spanjem se mu je prikazala Devica Marija in mu dala zvitek, da bi ga pojedel. Zjutraj je sveti Roman zapel zvitek. Bila je hvalnica Bogorodici.
Prvič je bil izveden leta 626 v Carigradu. Za najbolj zvest poljski prevod akatista velja tisti, ki ga je leta 1980 naredil marijanski pater Sergij Jan Gajek.
Največji prispevek k vrnitvi akatista v bogoslužje velja za svetega Janeza Pavla II., saj je to pobožnost, skupno vzhodni in zahodni Cerkvi, nakazal kot pot, ki bo vodila k enotnosti obeh Cerkva.
Na Jasni Gori je akatist prošnja Materi Božji za mir na svetu. Ima značaj molitve rožnega venca, prepletene z verzi. Glavni motiv te himne je sodelovanje Matere Božje v Jezusovem zemeljskem življenju in njena prisotnost v Cerkvi.
Akatist (ki se prosto prevaja kot »Stojim, stoje«) je sestavljen iz 24 verzov v dveh delih: prvem, ki predstavlja zgodbe iz Marijinega življenja od oznanjenja do Jezusovega darovanja v templju, in drugem, teološkem, ki vsebuje razmišljanja o Kristusovi božanski in človeški naravi ter Marijinem devištvu. Vedno se izvaja stoje in vedno vzbuja močna čustva in verske izkušnje.
Verzi akatista se začnejo z zaporednimi črkami abecede. To so izmenični kondaki oziroma kratki verzi in ikos oziroma daljši verzi. Kondak se konča z refrenom Aleluja, ikos pa z vzklikom »Pozdravljena, Devica Nevesta«. Kondak poje zbor, ikos pa se recitira.