Bela knjiga – Ramtha Človeška nesreča je v izgubi spomina, pozabi in nevednosti o lastnem izvoru in pomenu. Človeška bitja so se odtujila svojemu resničnemu jazu, to je Bogu, ki živi v nas in je mi. Pozabili smo na svoje lastno ustvarjalno bistvo in namesto tega iščemo pomoč in smisel ter molimo za odrešitev pri božanskem viru, ki si ga predstavljamo zunaj sebe. S tem človeštvo zanika svojo božanskost in onemogoča vsako možnost, da bi se rešilo iz sedanjega položaja. „Oče te ni nikoli obsojal, ne v tem ne v katerem koli drugem trenutku, v katerem si živel. Bil je tako vi kot platforma življenja, na kateri ste manifestirali svoj božanski in namenski jaz. Dal vam je edinstvenost lastnega jaza in svobodo volje, da postanete, karkoli želite postati, in da zaznavate življenje, ki je On, kakorkoli se odločite to življenje zaznavati.“ „Nikoli niste opazili, kako lepi ste, ker se nikoli niste zares zazrli vase. Nikoli niste pogledali, kdo ste in kaj ste. Želite videti, kakšen je videti Bog? Pojdite in se poglejte v ogledalo. Gledate mu naravnost v obraz…“