Priznam, da nisem velik pristaš prirejanja in poenostavljanja svetopisemskih besedil za otroke, ker mislim, da so otroci sposobni sprejeti božjo besedo tako, kot je zapisana. Je pa seveda tudi res, da je božja beseda hrana in vemo tudi, kako je s hrano pri otroku: Ko se pojavi prvi zobek, mu ne boš kar takoj v roke porinil klobase, temveč boš začel z mehkim sadjem, pa še tega boš prej zmečkal. Priredba Svetega pisma torej ni „fast food“ ali „instant“ prehrana, ampak hrana, pripravljena glede na število zobk! Kljub temu se na tem področju srečamo z veliko, recimo temu kar – kiča. Vendar pričujoča knjiga vse to presega in nas preseneti. Najprej že s samimi izborom besedil – tako s tem, kar je izbrano, kot s tem, kar je opuščeno. Beseda teče tekoče in, kar se mi zdi za otroško knjigo odločilnega pomena, kar kliče po glasnem branju. Besedilo je po eni strani oblikovano zelo pripovedno in odraslemu bralcu ponuja enostaven vzorec, kako povedati kakšno zgodbo, po drugi strani pa je spet dovolj odprto, da otroku omogoča razmišljanje in vprašanja. Knjiga torej, ki ne dolgočasi, ki razloži, ki pouči in ki vabi k pogovoru. Sveto pismo? Priporočam!

Gregor Čušin