Da bi Olo potolažil, da ni tako hudo, kot si misli, se oče spomni svojega otroštva. Izkaže se, da je kot majhen hodil v šolo tudi ob sobotah in nedeljah, ker vikendov še niso izumili, da si je zobe umival z lopato, spal v škatli in jedel hladen ruševin! Ola začne sumiti, da si je oče vse izmislil, in namerava svojo zgodbo soočiti z babičinimi spomini. Kaj se bo izkazalo za resnično in ali bo doma tako zabavno brez očetovih barvitih zgodb?