Od večine vrst se razlikuje po kosmatem nosu, od velikega kenguruja pa se razlikuje predvsem po rjavi barvi kožuha. Posebej aktiven je ponoči, ko se pase predvsem na travi, včasih pa se prehranjuje z listi grmovja ali grize nizka drevesa. Veliki kenguru zraste od 90 centimetrov do 1,4 metra v dolžino, z repom, dolgim približno 75 centimetrov, in največ enim metrom v dolžino. V obdobju razmnoževanja je veliki kenguru agresiven in samci se med seboj borijo za samice, hrano in počivališča. Nosečnost velikega kenguruja traja v povprečju približno 36 dni. Vendar je novorojeni kenguru ob rojstvu zelo nerazvit – je plešast, slep in nima zadnjih okončin. S kremplji se pritrdi na materino krzno in le s pomočjo voha in otipa spleza do njene vreče (samci nimajo vreče), kjer se prilepi na mlečno bradavico. Približno v sedmem mesecu mladiček potisne glavo iz vreče in okuša travo, vendar se v nevarnosti takoj splazi nazaj v vrečo. Pri enem letu starosti se pase z drugimi, ne zleze več nazaj v vrečo, ampak ostane blizu matere do drugega leta starosti.