Detektorji kovin

Vrste detektorjev kovin

• V osnovi ločimo:
• analogne detektorje kovin,
• digitalne detektorje kovin.

Analogni detektor kovin ima praviloma nižjo raven konstrukcije in tehnike. Ne uporablja digitalne obdelave oziroma jo uporablja v precej omejenem obsegu. Vključuje možnost prilagoditve na glasnost in občutljivost, relativno dolg obseg in ustrezno ločljivost.

Digitalni detektor kovin nudi izjemno hiter odziv na zaznavanje kovin. Iskanje poteka z digitalnim signalom. Ima zaslon LCD z zvočno diskriminacijo. Ta vam glede na podlago višine tona pove, kakšna je površinska prevodnost kovine pod sondo. Ocenitev zaznane kovine na zaslonu je praviloma samo okvirna.

Pomembni dejavniki pri izbiri

Pri izbiri detektorja kovin morajo biti v ospredju naslednji dejavniki:

• teža,
• dolžina roke,
• vrsta tuljave,
• napajanje,
• frekvenca.

Ker boste detektor kovin ves čas nosili v roki, izberite čim lažjega. Sama teža ne vpliva na kakovost delovanja, ključno pa vpliva na udobje. V povprečju so takšne naprave težke približno 2 kilograma.

Dolžino roke detektorja kovin lahko prilagodite s pomočjo vzmetnega vpenjalnega mehanizma. Otrokom in odraslim manjše postave je treba prilagoditi krajše roke.

Tuljava ali sonda v detektorju se uporablja za oceno prejetih signalov. Poznamo monotuljave, koncentrične, DD-tuljave in dvojne tuljave. Prvi tip se uporablja za detektorje kovin z impulzno indukcijo. Koncentrične tuljave so znane po večjem zaznavnem polju in globini zaznavanja. DD-tuljava lahko predmet identificira v slani vodi ali mineralizirani zemlji. Dvojna tuljava lahko dosega učinkovite zmogljivosti v večjih globinah.

Detektor kovine se lahko napaja s pomočjo klasične baterije, akumulatorja ali USB-kabla.

Glede na to, kaj z detektorjem želite najti, prilagodite frekvenco. Za iskanje globoko ležečih predmetov se uporablja frekvenca od 3 do 4 Hz. Za iskanje večjih in drobnih predmetov je primerna frekvenca do 8 Hz, za iskanje nakita frekvenca do 19 Hz, za najmanjše predmete do 25 Hz, za majhne koščke zlata pa frekvenca do 48 Hz.

Arheologi in profesionalni iskalci zakladov uporabljajo večnamenske detektorje, za katere je značilno, da imajo na razpolago več frekvenc hkrati.

Dobro je preveriti še:

• maksimalno globino detekcije,
• predmete, ki jih je mogoče zaznati,
• vrste sten,
• samodejni izklop.

Najpogostejše funkcije

Detektorji kovin ponujajo različno število funkcij. Med najpogostejše sodijo:

• prepoznavanje globin: grafični prikaz globine najdenega predmeta,
• ciljna usmeritev: prikaže natančno mesto najdbe,
• diskriminacija: za nastavitev vrste kovine,
• odziv: pove, v kolikšnem času se naprava odzove na najden predmet,
• skeniranje: skeniranje lokacije s pomočjo sonde,
• občutljivost: določanje stopnje vrednotenja signala,
• ton: nastavitev vrste tona in jakosti,
• frekvenca: za iskanje kovine v skupinah, kjer se lahko posamezne naprave med seboj motijo.

Uporaba

V detektor je treba vstaviti povsem napolnjene baterije, nato se nastavi občutljivost, da naprava deluje stabilno – brez lažnih signalov. Sledi nastavitev diskriminacije. Ta poskrbi za izločitev določenih vrst predmetov glede na površinsko prevodnost.

Na detektor je treba priključiti še sondo, ki je sestavljena iz oddajnega in sprejemnega navitja. Da bi preprečili zvijanje njenega kabla, ga iz sonde vedno ovijte okoli palice v isti smeri.

Najbolj priljubljeni dodatki

Za učinkovitejše delovanje lahko poleg detektorja za kovine kupite še:

• lopato,
• kramp,
• ustrezen merilni inštrument.

Dobro je vedeti

Če s pomočjo detektorja za kovine najdete predmet, ki bi lahko bil arheološka najdba, ga morate nujno predati. V nasprotnem primeru ste lahko finančno ali kako drugače kaznovani.