Haruki Murakami je pisatelj z absolutnim sluhom, ki zaznava vse absurde in norosti življenja. V tej knjigi je avtor človeška inkarnacija tiste ptice na navijanje, katere prodoren glas v drevesih kot da navija vzmet celotnega sveta. Branje te knjige nas bo prepričalo, da je življenje norost povsod in vedno, da je absurdnost vsakdanja izkušnja človeštva. Potegne nas v vrtinec dejstev in izkušenj, v zapleteno prepletanje vse nenavadnosti obstoja, v kruto „ironijo zgodovine“, v „ironijo usode“ posameznikov, v neprepoznano skrivnost vsake osebnosti, sestavljeno iz protislovnih, bojevitih, zavestnih in podzavestnih lastnosti človeške narave. Celotna ta sfera, tako melanholična, celo tragična, vsebuje tudi črni humor, skoraj igrivo fantazijo, igro na srečo z resničnostjo. Murakamijev roman se dogaja v današnjem vsakdanjem japonskem svetu. Vemo, kaj liki jedo, kako živijo, kako se oblačijo, kako delajo (ali, malodušni, ne delajo), kako ljubijo (v postelji, v sanjah, v svoji domišljiji). In vendar, kot da smo na drugem planetu! Avtor je preprosto pravilno domneval, da niti najbolj divja domišljija ne more preseči norosti in absurdnosti samega življenja.