Jadzia je osemdesetletna stanovalka doma za ostarele. V kraju, kjer ritem življenjskih fragmentov določajo le obroki, obiski osebja, obiski redkih preostalih prijateljev in sorodnikov ter maratonsko gledanje televizijskih serij, jo le malo kaj odvrne od razmišljanja. In temu se Jadzia popolnoma posveti. Pripovedovalka razkriva svojo usodo, kronološko predstavljeno, skozi prebliske. Pripoveduje o drobcih svojega otroštva med drugo svetovno vojno, adolescence, preteklih neuslišanih ljubeznih, vsakdanjem življenju, delu v redakciji, vzgoji hčerke in končno o težkem odnosu z možem.
»Kmalu bo konec« je nežna, intimna in briljantno napisana kratka zgodba o osamljenosti na več ravneh, ki se dotika najtemnejših kotičkov človeških duš. Avtoričin grenko-sladek portret stanovalcev in osebja doma za ostarele je ganljiv, pretresljivo žalosten, zloben, a ponekod tudi ironično smešen.