Delovanje otroka v sistemu kulturnih vrednot in njegova specifična emancipacija v sodobnem svetu se zreducirata na iskanje vzgojnih strategij, ki po eni strani poudarjajo potrebo posameznika po vrhunski aksiološki filozofiji življenja, po drugi strani pa omogočajo racionalno sodelovanje v življenju določene družbene skupnosti (skupnosti); na podlagi lastnih izkušenj, doživljanja in zadovoljevanja radovednosti o svetu, značilnem za to dobo. Ta vprašanja so v berilih, primernih pedagogiki, etnologiji in kulturni antropologiji, postala predmet teoretičnih študij in empiričnih analiz, opravljenih v naslednjem zvezku, posvečenem skupnemu področju raziskovanja, ki je vzgoja otrok: med tradicijo in modernostjo. V treh delih dela (1) Vzgoja in izobraževanje otrok v zgodovinski in etnološki perspektivi, (2) Proti dostojanstvu in subjektivnosti – izzivi in naloge sodobne vzgoje ter (3) Odraščanje otroka – literarne in filmske podobe) avtorji posameznih študij posvečajo posebno pozornost dosedanjim izkušnjam, problemom, navdihom in perspektivam na področju raziskovanja otroka in otroštva.