Ko je bila leta 1958 objavljena Strukturna antropologija, je Claude Lvi-Strauss (1908–2009), pozneje svetovno znani francoski antropolog, že objavil več pomembnih del, vključno z uspešnico Žalost tropov. Verjetno je bil prav zaradi antropologije leto kasneje imenovan na College de France. Zvezek vsebuje poglavja o jeziku in sorodstvu, družbeni organizaciji, magiji in religiji (kjer avtor med drugim opisuje strukturo mitov) ter umetnosti. Že sam naslov dela je na tem področju oblikoval določeno spoznavno perspektivo. Po ameriškem zgledu Lvi-Strauss govori o kulturni antropologiji in ne o etnologiji ter etnologijo kot teoretično primerjalno znanost loči od etnografije. Antropologija-etnologija si prizadeva prepoznati strukture, ki organizirajo različne sfere človeškega življenja. Leži naj bi med sterilno splošnostjo teorije in enako sterilno banalnostjo podrobnega etnografskega opisa. Navdihnjen z Jakobsonovo fonologijo in Saussurejevim jezikoslovjem, je Lvi-Strauss s preprostimi algebrskimi metodami razvil kompleksne teorije, ki so med drugim pojasnjevale strukture sorodstvenih odnosov tako med etničnimi skupinami kot v mitologiji. Strukturalizem je bil v humanistiki znak časa, strukturna antropologija pa je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja prispevala k popularizaciji te usmeritve. Vendar pa je Lvi-Strauss za razliko od dogmatičnih pozitivistov, ki so ločevali formalne od empiričnih raziskav, strukturno etnologijo pojmoval kot drugi obraz Janusovega obraza znanosti, poleg zgodovine.