Razmišljanja v tej knjigi se osredotočajo na široko razumljene procese razvoja in učenja v zgodnjem otroštvu ter na vlogo učitelja v prvi fazi šolskega izobraževanja, analizirane v kontekstu družbeno-kulturnih preobrazb. Mnogi raziskovalci, ki preučujejo kakovost predšolske vzgoje, poudarjajo očitno neustreznost sodobnih šol za delo s 710-letnimi otroki: zastarele metode, pomanjkanje raziskovalne dejavnosti v razredu, naključnost skupinskega sodelovanja in disciplino tišine in miru, ki je zakoreninjena v pedagogiki 19. stoletja.