Ta knjiga je posvečena enemu najpomembnejših, a hkrati zahtevnih za raziskovanje in opis trendov znotraj literarne in estetske avantgarde – tistemu, ki namerno in na različne načine razkriva široko razumljeno negativnost umetniškega izražanja. Michalina Kmiecik sledi temu trendu z vidika primerjalne književnosti, pri čemer analizira dela predvsem poljskih in nemških pesnikov, pa tudi z vidika intermedijske primerjalne književnosti, pri čemer sopostavlja literarna dela z glasbenimi deli. Poudariti velja avtoričin pogum, da vstopi v področje vprašanj, ki jih je zelo težko dojeti, področje, ki so ga avantgardni znanstveniki že raziskali, a ga še vedno ne razumejo povsem in skriva številne skrivnosti.
Iz recenzije dr. Andrzeja Zawadzkega