Vdor digitalne tehnologije oziroma širše elektronskih medijev v vsakdanje življenje je privedel do sprememb ne le v komunikaciji, temveč tudi v biologiji in celo ontologiji. Glede na te procese, ki jih spodbuja prisotnost novih medijev, avtorji knjige Izobraževanje v času digitalne kuge postavljajo ključno vprašanje: V kolikšni meri sodobno izobraževanje obravnava to težavo? Vendar pa bistvo ni v tem, da bi v pedagoško prakso uvedli nove medije kot orodja, temveč da bi ustvarili temeljno novo perspektivo o izobraževanju, ki bi temeljila na konceptu novih medijev in njihovih lastnosti, odražala strategije učenja in zaznavanja, skladne z najnovejšimi odkritji v psihologiji in nevrobiologiji, hkrati pa ohranjala dostojanstvo in status humanistike.