Grafične kartice

Vrste

Na voljo so:

• gaming grafične kartice,
• poslovne oziroma office grafične kartice,
• profesionalne grafične kartice.

Gaming grafične kartice med vsemi vrstami veljajo za najbolj priljubljene. Zasnovane so za največjo možno zmogljivost igranja, ponujajo najbolj napredne tehnologije procesorjev, hlajenje je prilagojeno. Njihove cene so precej visoke, značilna je tudi visoka poraba energije.

Poslovne ali office grafične kartice predstavljajo cenovno ugodnejšo rešitev. Izdelane so za starejše igre ali za poslovne programe. Primerne so za vsakodnevno uporabo, njihov nivo glasnosti je nizek. Zanesljivo pa torej delujejo samo v kombinaciji s starejšimi igrami.

Profesionalne grafične kartice so posebej narejene za inženirje in oblikovalce, ki rokujejo z zahtevnejšimi programi. So cenovno dražje, odlično delujejo na več monitorjih. Niso pa ustrezne za igranje iger.

Izbira

Pri izbiri grafične kartice se osredotočite predvsem na:

• grafični procesor,
• grafični pomnilnik,
• velikost pomnilnika,
• tip grafičnega pomnilnika,
• širino pomnilniške zbirke,
• porabo,
• glasnost,
• frekvenco jedra,
• računalniško moč.

Grafični procesor predstavlja poglavitno komponento, ki določa, koliko je grafična kartica zmogljiva. Hitrost celotne komponente narekuje njen spomin. Ta mora dopolnjevati tudi dovolj močan grafični procesor. Na slabše delovanje sestava lahko vpliva v primeru, če komponenta ni v ravnotežju z zmogljivostjo.

Velikost pomnilnika je za nezahtevne uporabnike manj kot 6 GB v primeru običajnih programov. Velikost spomina za igričarje pa mora biti vsaj toliko ali več. Standardni vrsti spomina večine sodobnih naprav sta GDDR 5 in GDDR 6. Ključna razlika med njima je hitrost prenosa podatkov. Pri novejšem GDDR 6 je več kot dvakrat hitrejša.

Širina pomnilniške zbirke narekuje količino podatkov, ki jih grafična kartica zmore prenesti iz pomnilnika na procesor. Sodobne kartice so najmanj 128-bitne, močnejše imajo tudi do 384 bitov. Višje vrednosti so dobrodošle za zahtevnejše uporabnike.

Poraba grafične kartice je izražena v vatih ter označuje, koliko energije je potrebne za njeno delovanje s polno močjo. Kartica je učinkovitejša, če je takšna vrednost nižja. Glasnost je izražena v dB, delno jo lahko zmanjšate s kakovostnim ohišjem računalnika.

Frekvenca jedra se izraža v MHz in označuje število operacij, ki jih kartica zmore izračunati v eni sekundi. Grafična kartica je močnejša, če je to število večje. Računalniška moč označuje skupno moč kartice, a ni tako pomembna, drugi podatki so bistveno pomembnejši.

Cena

Cenovno najugodnejše grafične kartice stanejo samo nekaj deset evrov. Za poslovne računalnike pa navadno stanejo od 250 evrov dalje – v tem primeru kupec praviloma nima želje po igranju modernih računalniških igric.

Za zahtevnejše programe in veliko večino iger so primerna izbira grafične kartice, ki sodijo v srednjo cenovno kategorijo. Zanje boste odšteli od 250 do 500 evrov. Najboljša možna izkušnja z grafično kartico pa vas bo stala več kot 500 evrov.

Najzahtevnejši uporabniki, ki hrepenite po večji zmogljivosti v igrah ter VR, boste za grafično kartico morali odšteti tudi več kot 1500 evrov.

Dodatki za povečanje zmogljivosti

Dejstvo je, da lahko z uporabo nove grafične kartice izjemno povečate zmogljivost računalnika, a zavedajte se, da vendarle ni tako vsemogočna. Zmogljivost seveda lahko povečate še z drugimi komponentami ter uporabnimi dodatki, kot so:

• procesorji,
• hlajenje grafičnih kartic,
• monitorji,
• kabli – VGA, DVI, HDMI,
• pomnilniki,
• matične plošče,
• notranji trdi diski,
• zvočne kartice.