Dr. Henrik Tuma (1858 – 1935) je veliko ime slovenskega javnega življenja s konca 19. in z začetka 20. stoletja. Sooblikoval je sociološko in demokratično misel svojega časa, vtisnil močan pečat politiki in pravu in se na ta način vpisal med tiste, ki so ustvarjali slovensko zgodovino. Pot v kolektivni spomin pa ga je pripeljala tudi skozi ljubezen do gora in preko izrednega posluha in skrbi za slovenski jezik. Marsikateri vrh prav po njegovi zaslugi nosi danes slovensko ime. Tuma je bil narodno zaveden in osebnostno neizprosen človek. Iz učiteljske službe je bil odpuščen zaradi pretiranih republikanskih nazorov. Po opravljenem študiju prava na Dunaju in po dvoletnem bivanju v Ljubljani je to mesto zapustil zaradi prevelike meščanske zatohlosti. Odšel je na Primorsko, kjer je ustaljeni (italijanski) praksi navkljub uradoval v slovenskem jeziku. Bil je poslanec v goriškem deželnem zboru, tu vspodbudil abstinenco slovenskih poslancev, kar je povzročilo krizo zbora in pripeljalo do novih deželnih volitev. Prebiranje del Karla Marxa ga je približalo delavcu in kmetu, vstopil je v Jugoslovansko socialdemokratsko stranko in publicistično deloval v Rdečem praporju. Filozofsko se je približal avstromarksistom. A zaradi kritike ekstremnih stališč ruskega komunizma je prišel v spor s komunističnim krilom JSDS in leta 1920 iz stranke izstopil. Čez čas se je iz strankarskega življenja umaknil. Ves ta čas in vse do smrti pa je stalno zapisoval vtise, misli, popisoval dogodke in se publicistično ter predavateljsko udejstvoval.

Avtobiografski zapis Iz mojega življenja oriše Tumovo življenjsko pot od otroških let do izstopa iz politike in ponovne preselitve v Ljubljano. Delo se po svoji miselni strukturi naslanje na Goetheja. „Zgled za moj spis mi je Goethejev Aus meinem Leben. Po njem sem tudi vzel naslov, ne morda zato, ker bi se hotel meriti z nemškim umskim velikanom, ampak iz prepričanja, da se resen bralec uči več iz zgodovine razvoja posameznega delavca, nego iz brezštevilnih posnetkov in citatov iz listov in brošur. Človek je produkt vnanje prirode in človeške družbe, ki ga obdaja, in ga je moči razumeti le iz njegovega razvoja od mladosti pa do poznih let.“ (Henrik Tuma, Predgovor) Prvotno je delo izdala Naša založba (1937). Je bogato dokumentiran vir svojega časa, saj ga dopolnjujejo spremna beseda Dušana Kermavnerja, stvarne opombe ter kazalo imen Tumovih sodobnikov. V besedilo je vpetih trideset fotografij, na katerih podobe iz knjige zaživijo pred bralčevimi očmi. V jezikovno posodobljeni in uredniško dopolnjeni izdaji Založbe Tuma pa se urednik in pisec spremne besede Branko Muršič v svojem zapisu osredotoči na recepcijo Tumove misli v slovenskem kulturnem krogu. Sprehodi se od časa prve izdaje Iz mojega življenja do današnjih dni.

Knjiga je izšla v sodelovanju z Zgodovinskim inštitutom Milka Kosa ZRC SAZU Ljubljana, arhiv spisov in knjižnica Henrika Tume se nahajata v Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa, Delpinova 12, Nova Gorica, tel.:/faks: 05/302 7774, dr. Branko Marušič

————————

• ISBN 9616245031
• založba Založba Tuma
• leto izdaje 1997
• dimenzije 16 × 23,5
• strani 508
• vezava trda vezava
• tisk 16 strani barvnih fotografij
• jezik slovenščina