Besedila v prvem delu so tako lahko razvrščena po zunanjem merilu, letnici izida obravnavanih knjig, in v drugem po notranjem, temi, v tretjem delu pa je razvrstitev spet zunanja, po datumu nastanka brez besedila. Razvrstitev ni nujno hierarhija – avdiofili vedo, da ni treba poskušati samo analogno ali samo digitalno in da prostorski zvok ne izniči šarma mono posnetkov. Vse lahko obstaja hkrati.

Razmisleki, ob omenjenem povodu zadolženi znanstveni pojavnosti zapisa, so v tukajšnjem natisu prešli v drugo obliko. Avtor se ne zna ogniti vnašanju osebnih obsesij v navzen distancirana (recimo strumno teoretska) besedila, vendar jih skuša zadržati na formalni ravni. Če je tako prvo tako knjigo, ‚Labirinte iz papirja‘ iz leta 1994, oblikoval po vzoru potovalnih vodičev založbe Lonely Planet in naredil ‚hommage‘ potovalni strasti, si je za to izbral strukturo tranzicije, ki ne bo tuja avdiofilom: prehod od mono pred stereo do prostorskega zvoka oziroma, v našem primeru, zaznavanja (literarnega) sveta. Od monografskih portretov posameznih knjig (z eno izjemo severnoameriških romanov) prek poskusa razbijanja nekaterih literarnih stereotipizacij do vseobkrožajočih dejstev literarnega polja.

Lastnosti knjige:

• Jezik: slovenšcina
• Založnik: LUD Literatura
• Zvrst: strokovna literatura
• Vezava: mehka
• Število strani: 309
• Dimenzije: 19×13,5 cm