Peter Kolšek, Nikoli več

Znamka: Naša številka: 634805

Peter Kolšek, Nikoli več

Nostalgija naseljuje Kolškovo zbirko ‚Nikoli več‘ in predstavlja, kakor nakazuje že naslov, osrednjo, vodilno temo zbirke. Toda naslov je, kakor velja za vsako dobro poezijo, varljiv, kot je pravzaprav varljiva, običajnemu pomenu izmaknjena tudi Kolškova nostalgija. V risu o človekovi smrtnosti so predvsem erotično koprnenje in podobe iz otroštva – ne nepričakovano – privilegirana mesta pesnikove nostalgije. A zaziranje v tisto, kar je minulo, vendarle ni uspesnjeno na ravni preproste, prozaične opozicije imeti: izgubiti. Celoten opis

10.89

10,89 € vključno z DDVRedna cena: 12,10 €, Prihranite 1,21 € (9 %)
Na zalogi pri dobavitelju – predvidena dobava: 24.11.

Na zalogi pri dobavitelju

Pričakovani datum dostave oziroma osebnega prevzema artikla je naveden spodaj.

Dostava na dom predvidoma: 24.11.2017
Osebni prevzem LJ - Brnčičeva in Ljubljana BTC predvidoma na voljo: 23.11.2017
Osebni prevzem Kranj, Maribor, Koper in Celje predvidoma na voljo: 24.11.2017

Predstavitev

Opis artikla

Ta nostalgični pogled v preteklost se namreč ne zgosti v kakšnem svetem gralu, se pravi v docela konkretnem in hkrati vse odrešujočem objektu. „Nekaj sva zamudila, morda že zdavnaj,/ in pri tem bo ostalo,“ beremo v neki pesmi. Nostalgija, o kateri govori Kolškova poezija, torej ni preprosto hrepenenje po nečem izgubljenem, temveč predvsem hrepenenje po zamujenem, spregledanem. In natanko v tem je naslov zbirke varljiv – ne le da nikoli več, nikoli niti ni bilo. Še več, zdi se, da sploh nikoli ni moglo biti: „Kdor je klesal te prsi,/ ki jih bela majica pokriva kakor jutro ovce,/ je moral biti enako kot o strašni želji / podučen o smislu nedotakljivosti.“ Zavoljo temeljne nedotakljivosti sveta, se pravi zaradi kratkega stika med željo in njenimi potencialnimi objekti, se hrepenenje naposled pokaže predvsem kot način, kako človek je. Toda – in v tem je treba uzreti avtorjevo resničo mojstrstvo – bolečina tega hrepenenjskega, na nič nanašajočega se, nostalgičnega pogleda je tu, na videz presenetljivo, prepoznana kot adut, poslednji garant človeške eksistence: „Naj ne utihne ta ljubi glas / praznote, ki spet in spet v polnost kliče!“ Prav hrepenenje, bolečina, nezmožnost preseči ločenost od obdajajočega sveta so po vsem sodeč tista sicer drobna, a odločna differentia specifica, ki zaznamuje človeka, mu daje obraz pred brezbrižnim obličjem časa, pred pozabljivostjo pozabe, ki je smrt. „Je otok kopno ali morje,“ se v eni izmed pesmi sprašuje Kolškov pesemski protogonist. Odgovor dobi(mo) v poslednji pesmi zbirke: „Sneži na perilo, ki čaka zloženo za / dolgo potovanje, na budnost in na stopinje, / ki jih sneg ne more več prikriti, sneži.“ Sledi, ki jih sneg ne more več prikriti, torej. To ni veliko, a je neskončno več kot nič. Lirski jaz Kolškove poezije je, odprt le na „prazno“ hrepenenje, sam v sebi slej ko prej negotov, šibak, a natanko zato je to pesništvo toliko močnejše. (Goran Dekleva)

°

  • ISBN 9789616098700
  • leto izdaje 2005
  • dimenzije 14×20
  • strani 57
  • vezava mehka
  • tisk Literarno-umetniško društvo Literatura
  • jezik slovenščina

Tehnične podrobnosti

Parametri artikla %1% %2%

Zvrst družinske sage
Založnik Primus
Vezanje mehka
Leto izdaje 2005
ISBN 9789616098700
Število strani 57